Alergijske bolezni so pri psih dokaj pogoste, za lastnika živali predstavljajo pravo nadlogo, saj veljajo za dolgotrajne in so zato mnogim veterinarjem pravi izziv pri ugotavljanju vzroka in postavitvi diagnoze. Alergija je preobčutljivostna reakcija na snov, ki povzroča alergijo (alergen). Pride do vnetja kože ali dermatitisa, ki ga spremlja srbež (pruritus). V različnih stopnjah lahko razdelimo dermatitis v šest glavnih skupin:
- okoljski dermatitis,
- prehranski dermatitis,
- zajedavski (parazitarni) dermatitis,
- alergijski dermatitis,
- infekcijski dermatitis in
- živčni (nevrogeni) dermatitis.
Znaki posameznih alergij so zelo podobni, zato ponavadi težko ločimo med posameznimi vrstami.
Pri alergiji je potrditev diagnoze zelo pomembna, saj je najprej potrebno izključiti druge organske vzroke, ki imajo podobne simptome. Kožne težave so lahko namreč posledica npr. okužbe z garjami. Telo se namreč lahko odzove na kateri koli alergen iz okolja, vzroki pa so različni: občutljivost na bolšji ugriz, slaba prehrana, strupi, cepiva…
Kontaktno alergijo (včasih navedena tudi kot atopični dermatitits) lahko povzročijo hišne pršice, ugrizi, rastline, trave, plesni, gospodinjska čistilna sredstva ali zunanje kemikalije. Najbolj prizadeta območja so noge, trebuh, ušesa, obraz in oči. Alergija lahko povzroči intenzivno srbenje na prizadetem mestu, posledica pa je praskanje, lizanje in grizenje psa, ki vodi do rdečice, lažje krvavitve, celo do odprte rane.
Preobčutljivost na hrano je osnova oz. izvor vseh drugih alergij, saj tvori kar 70 odstotni delež. Ob zaužitju hrane organizem namreč dobi nove informacije, snovi – hrane ne prepozna in v spominu celic imunskega sistema ostane informacija, da je ta snov tujek. Pri naslednjem zaužitju se zato sproži imunski odgovor, saj se telo bori proti tej snovi, kot da je tujek. Z gotovostjo lahko trdimo, da so vsi alergiki preobčutljivi na eno od osnovnih živil in na prehranske dodatke, kot so konzervansi, antioksidanti, barvila, arome, itd. Zanimiv je tudi podatek, da je okoli 30% psov, ki so preobčutljivi na hrano, hkrati tudi atopičnih ali preobčutljivih na bolšji pik.
Alergije so mnogokrat povzročitelj ušesnih vnetij, ki so pravzaprav njihov pogost spremljevalec. Pogosto gre za sekundarno glivično vnetje, ki zahteva resno zdravljenje in še posebej, odstranitev alergijskega povzročitelja. Pri zdravljenju alergij je potrebno najti vzrok in ne le zdraviti znakov bolezni, kar pa je seveda najtežje.
Podatki kažejo, da se število alergičnih živali veča in pri tem krivdo pripisujejo tudi hormonskemu neravnovesju kot posledici preslabo načrtovanega parjenja čistopasemskih psov. Tako psi razvijejo akutno ali kronično obliko alergij, pa tudi neuravnovešeno presnovo in nenavadne odzive imunskega sistema (avtoimune bolezni).
Obvezno navodilo lastnikom je hranjenje z dietno hrano, izogibanje cvetnemu prahu, travam in vsem dejavnikom, ki bi utegnili povzročati težave.
Ključ za zdravljenje alergij pri psih je zmanjšati izpostavljenost živali na alergen. To je lahko težavno, če je vir problema neznan. Veterinarski dermatolog lahko opravlja testiranje alergije na psih, ki pa je podobno preizkusu na človeku. Dermatolog odstrani del krzna in injicira majhne količine potencialnega alergena pod kožo. Če žival reagira na enega ali več alergenov, bo tisti del kože obarvan rdeče. Dokončno diagnozo postavimo na podlagi anamneze, fizikalnega pregleda kože in rezultatov provokacijske izpostavitve alergenu, na katerega sumimo in testiranja na kontaktne alergene.
