Z vnetjem ušes pri psih in mačkah se v naši praksi srečamo zelo pogosto. Lastniki povedo, da se njihov maček ali pes pogosto praska po ušesih, da ob praskanju kaže bolečino, stresa z glavo, opazijo izcedek iz ušes, umazane sluhovode ali smrdeč vonj iz ušesa. Vse to so lahko znaki vnetja ušes, ki je lahko omejeno le na zunanji sluhovod ali pa gre za vnetje srednjega in notranjega ušesa, pri čemer je poškodovan tudi bobnič. Do vnetja srednjega in notranjega ušesa najpogosteje pride zaradi nezdravljenega vnetja zunanjega sluhovoda, v večini kroničnih primerov pa je prisoten več kot en vzročni dejavnik. Ker je možnih vzrokov vnetja ušes več, je zmotno sklepati, da so vzrok vedno bakterije in da bodo antibiotiki težavo odpravili. Uho psa ali mačka je potrebno temeljito pregledati, veterinar uporabi otoskop, s katerim vidi globje in bolje v sluhovod in pregleda, če je membrana bobniča cela ali poškodovana.
Pogojni dejavniki, kot so prekomerno izločanje ušesnega masla, prekomerno zaraščanje dlak v sluhovodu, prekomerna vlaga ali obstrukcija sluhovoda zaradi tujka ali novotvorbe, povečujejo možnost nastanka vnetja in do vnetja privedejo skupaj z vsaj enim glavnim ali pa pomožnim dejavnikom.
Glavni dejavniki vnetja zunanjega sluhovoda so tisti, ki neposredno povzročijo vnetje in so najpogostejši: atopija, alergija na hrano, motnje v zaroženevanju kože, avtoimunske bolezni in ušesni zajedavci.
Pomožni dejavniki pa s pogojnimi privedejo do vnetja ali pa preprečujejo ozdravitev, potem ko je glavni vzrok odstranjen. Bakterije so redko glavni vzročni dejavnik vnetja, zato diagnoza bakterijskega vnetja zunanjega sluhovoda ni popolna diagnoza. Malassezia pachydermatis pa je najpogostejša kvasovka, ki sodeluje pri vnetjih zunanjih sluhovodov kot pomožni dejavnik, vendar jo najdemo tudi v zdravih sluhovodih pri psih.
Za postavitev pravilne diagnoze se veterinar po natančnem odvzemu anamneze odloči za diagnostične postopke, s katerimi odkrije glavne in pomožne dejavnike vnetja. Natančno si ogleda uhelj in začetni del sluhovoda ter z otipavanjem sluhovoda odkrije zadebeljene sluhovode ter oceni prisotno bolečino. Otoskopija je metoda, s katero veterinar vidi celoten ušesni kanal in bobnič, in je odločilna metoda pri odkrivanju tujkov in novotvorb ter pri ocenjevanju vrste vnetja. Za natančno določitev povzročitelja vnetja pa je potrebno opraviti mikroskopsko preiskavo brisov zunanjega sluhovoda in bakteriološko in mikološko preiskavo. Za zdravljenje vnetja zunanjega sluhovoda so na voljo topikalna zdravila, ki jih veterinar izbere glede na vrsto povzročitelja, ki povzroča vnetje.
Za samo preventivo ušesnih vnetij je pomembno, da večkrat pregledamo ušesa naših ljubljencev. Majhna količina ušesnega masla je v ušesu normalno prisotna in predstavlja tudi naravno obrambo pred škodljivimi mikroorganizmi. Psom, ki so veliko v vodi, je potrebno po vsakem takšnem kopanju ušesa osušiti in obrisati. Pri psih z dolgimi, visečimi uhlji in pri tistih, ki so že imeli vnetja ušes, je priporočljivo ušesa rutinsko, enkrat tedensko čistiti. Če je okoli samega vstopa v sluhovod zelo veliko dlak, je dobro te dlake tudi pristriči ali izpuliti, da se omogoči lažje zračenje ušesa.
Če pri vašem psu ali mačku opazite, da se veliko praska po ušesih, da ga ušesa bolijo in ima smrdljiv vonj ali izcedek iz ušes, je priporočljivo obiskati veterinarja.
