Povzročitelj te smrtno nevarne bolezni je virus, ki se zadržuje predvsem v živčnem tkivu, slinskih žlezah in bezgavkah. Najpogosteje se prenaša z ugrizom stekle živali. Največjo nevarnost za prenos stekline na domače živali in človeka predstavljajo lisice.
Ob neugodnih razmerah v okolju virus hitro propade (sončna svetloba, suh zrak).
Bolezen je nevarna za človeka in vse toplokrvne živali. Nekatere živali so za okužbo manj oziroma skoraj nedovzetne npr. perutnina, hladnokrvne živali pa so popolnoma nedovzetne za okužbo.
Inkubacijska doba (to je čas od okužbe do izbruha bolezni) je 7 dni do 12 mesecev, običajno pa manj kot 3 mesece. Poznamo več oblik bolezni, najbolj pogosta je tipična oblika, ki poteka v treh fazah. V prvi fazi so psi potrti, neješči, se skrivajo in ne odzivajo. V drugi fazi postane pes razdražljiv, agresiven, brez razloga napada živali in ljudi, žre neužitne predmete, se praska, značilen znak pa je močno slinjenje. Temu sledi paraliza mišic, najprej na glavi, značilen znak je odprt gobec zaradi paralize spodnje čeljusti, tako da pes ne more jesti in piti, se opoteka. Postopoma ohromijo tudi ostale mišice in žival pogine. Navadno pes ne preživi več kot 10 dni po izbruhu bolezni.
Okužba z virusom stekline je smrtna tudi za človeka, zato je treba ob morebitnem stiku s sumljivo ali okuženo živaljo čimprej poiskati zdravniško pomoč. Če je človeka ugriznil pes, mora biti žival, ne glede na to ali je cepljena ali ne, v desetdnevni karanteni. Pooblaščeni veterinar mora opraviti pregled psa 2., 5. in 10.dan po ugrizu. S temi pregledi potrdi ali ovrže sum bolezni, rezultate pregledov pa mora sproti pošiljati v antirabično ambulanto. Te postopke izvajamo zaradi zelo strogih predpisanih ukrepov, da bi se izognili morebitnemu prenosu te izredno nevarne bolezni na človeka. Lastniki psov, ki nimajo opravljenega obveznega cepljenja svojega psa proti steklini pa so podvrženi zelo visokim denarnim kaznim.
Kako lahko vašega psa zaščitite proti steklini si lahko pogledate na strani cepljenje psov .

<- nazaj