Domov > Koristni nasveti > Prva pomoč

Prva pomoč

Prva pomoč je enkratna nujna oskrba, ki omogoča vaši živali, da prestane stanje življenjske ogroženosti, dokler ne dobi ustrezne zdravstvene pomoči. Vedno bodite pripravljeni na nujne primere. Če se vašemu ljubljenčku karkoli zgodi, je najbolje takoj poklicati vašega veterinarja, zato imejte ime veterinarske ambulante in telefonsko številko vedno pri roki. Ne glede na situacijo, veterinarja prej pokličite po telefonu, saj morda ni stalno v ambulanti, osebje pa vam lahko pomaga s koristnimi nasveti.
Vaša varnost in varnost drugih naj bo na prvem mestu. Ostanite mirni in ocenite situacijo, preden ukrepate. Ranjena žival je prestrašena in jo boli, zato lahko poskuša ugrizniti vsakogar, ki se ji približa. Mački se približajte mirno in počasi, brez nenadnih sunkovitih gibov.

Med urgentna stanja sodijo vse poškodbe in bolezenska stanja, pri katerih je takojšnja pomoč potrebna za preživetje živali. Najpogosteje je posredovanje prve pomoči potrebno pri naslednjih urgentnih stanjih:

  • poškodbe glave, prsne in trebušne votline pri prometnih nesrečah
  • hude krvavitve
  • zastrupitve
  • huda alergična reakcija
  • ugrizne, vbodne ali druge rane predvsem na področju vratu, prsnega koša in trebuha
  • stanja, ki povzročajo oteženo dihanje
  • močno boleč in napet trebuh (npr. zasuk želodca)
  • vročinski udar in podhladitve
  • izguba zavesti in šok
  • nenadna splošna oslabelost

V primeru, da je vaš ljubljenček utrpel hude telesne poškodbe ali pa se je njegovo zdravstveno stanje naenkrat drastično poslabšalo, ga takoj odpeljite k veterinarju. Priporočljivo je, da v primeru urgence predhodno pokličete na veterinarsko kliniko, da se osebje že v naprej pripravi na prihod živali v kritičnem stanju.

V pomoč pri nudenju prve pomoči vam je lahko torbica za prvo pomoč, ki jo lahko kupite na kliniki za male živali.

Zaustavitev krvavitev: Če je krvavitev zmerna, kot denimo pri površinskih ranah in večje žile niso bile poškodovane, jo lahko zaustavimo s pritiskom na rano, pri čemer uporabimo sterilni tampon iz gaze, robček ali kos čiste tkanine. Krvavitev lahko ustavimo, če na rano pridržimo vrečko ledu (hladen obkladek). Pri vrezih ali vbodih na tacah naredimo kompresijsko obvezo – taco povežemo in povoj zmerno zategnemo, da zaustavimo krvavitev. Pri močni krvavitvi lahko naredimo Esmarchovo obvezo, to je čvrsta obveza nad komolcem, ki močno zmanjša dotok krvi v taco in tako zmanjša krvavitev. Tako obvezo lahko pustimo na živali največ 2 uri, kasneje lahko pride do odmiranja tkiv.

S temi metodami lahko le začasno ustavimo krvavitev, nato pa je posredovanje veterinarja nujno in je potrebno žival  v najkrajšem možnem času odpeljati k veterinarju.

Vzroki, ki lahko privedejo do šoka so: izguba krvi, tekočine (hude driske, opekline), zmanjšan krvni pritisk( bolečina, infekcija, zastrupitev), travma, poškodba srca in alergije (anafilaktični šok). Zavest je lahko ohranjena ali pa ne, dihanje je pohitreno, sluznice so blede, hladne, lepljive, uhlji in šape so hladne, izmerimo pohitren srčni utrip, ugotovimo šibak pulz, zenice so razširjene in pri živali lahko opazimo zmedenost ali nemirnost. V tem primeru je treba kar najhitreje odpraviti vzrok, ki povzroča šokno stanje.

V poletnih mesecih moramo biti pri psih posebej pozorni na znake vročinske kapi oz. toplotnega udara. Zaradi visokih temperatur in vlage v zraku, lahko telesna temperatura psa preseže tudi 43°C. Znaki so nenadna onemoglost, pospešeno dihaje, viseč jezik, omotica, blede sluznice, bljuvanje in driska. Sledita lahko tudi nezavest in smrt. Predvsem so dovzetni starejši psi, psi s prekomerno težo, temno pigmentirani in močno odlakani psi. V rizično skupino spadajo tudi psi kratkogobčnih pasem (angleški buldog, shih-tzu, mops...), psi s kroničnimi obolenji srca in dihal, pa tudi ostali, če so zaprti  v slabo zračenih  prostorih ali so izpostavljeni večjim naporom. Ukrepati moramo čim hitreje. Psa namestimo v hladnejši, zračen prostor ali vsaj v senco, ter mu v presledkih nudimo svežo vodo. Psa čim prej peljemo k veterinarju, tudi če se nam zdi, da si je popolnoma opomogel.

ZASTRUPITVE: Strupi ali toksične snovi so najrazličnejše umetne spojine, tudi zdravila v prevelikih odmerkih, s katerimi se lahko zastrupi naša žival, če jih zaužije skozi usta, jih vdihuje ali pride do neposrednega stika strupa s kožo. Simptomi so različni: bruhanje, slinjenje, žival se peni okrog ust, zgleda okorno, otožno, apatično, ima prebavne motnje in kaže živčne znake (razburjenje, drhtenje, disorientacijo, pretirano odreagira na hrup, svetlobo) pade v komo, opazimo mišični tremor ali nekontrolirano urinira. Če vidimo ali sumimo, da je žival strupeno stvar zaužila, ji ne dajemo hrane ali vode in se TAKOJ ODPRAVIMO K VETERINARJU. V veliko pomoč bo, če boste k veterinarju prinesli tudi snov, ki jo je žival zaužila oz. sumite, da jo je. Če pa to ni mogoče, prinesite s seboj vsaj embalažo.

ZASUK ŽELODCA:

Je nenadna sprememba položaja polnega ali prenapolnjenega želodca, ki se zato zasuka okoli svoje osi in stisne prednjo in zadnjo odprtino želodca.

Znaki: žival je nemirna, kaže bolečino, se močno slini, lahko je prisotno bruhanje, skuša izbruhati ali pa bruhanje ni prisotno, diha na kratko in pogosto, trebuh je napet in povečan, če pritrkavamo s konico prsta slišimo bobneč zvok, ker je v želodcu plin. Če opazite katerega koli od naštetih znakov,  je takojšne veterinarsko ukrepanje odločilnega pomena za preživetje vaše živali.

Ob hudih bolezenskih stanjih, krvavitvah, alergičnih reakcijah, poškodbah, zastrupitvah, opeklinah, ozeblinah, izgubi zavesti in šoku  ter stanjih, ki bi utegnila ogrožati življenje vaše živali, se nemudoma odpravite do veterinarja! 

 

© 2014 Klinika Loka d.o.o.. Vse pravice pridržane. Izdelava spletnih strani: Modra Ideja