Za razumevanje potreb psa moramo poznati vsaj osnove prehranjevanja divjih karnivorov-mesojedov. Ko divji mesojedi ujamejo plen, ga požrejo s kožo, dlako, kostmi in drobovjem. Najprej raztrgajo plen in nato požrejo drobovino skupaj s črevesno vsebino, ki je vir vitaminov. Šele potem se lotijo mesa, s katerim dobijo kvalitetne beljakovine, maščobe pa so vir energije. Kri in kosti so bogate z mineralnimi snovmi. Dlaka in koža pa kot balast uravnavata in spodbujata prebavo.

Pes potrebuje v hrani naslednje hranilne snovi: beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vlaknine, vitamine, rudninske snovi in vodo. Količina popite vode znaša v povprečju 50 - 70 ml na kilogram telesne teže na dan.
Beljakovine v organizem prinašajo aminokisline, ki so sestavni del beljakovin. Še posebno pomembnih je 10 osnovnih aminokislin, ki jih organizem ne more sam proizvajati.
Maščobe so vir energije in toplote, v telesu pa so sestavni del celičnih membran, ovojnic živcev in žolča. Če jih primanjkuje, se pojavijo težave s kožo (suha, luskinasta, izpuščaji).
Ogljikovi hidrati se pretvarjajo v toploto in energijo, odvečni del pa se pretvori v maščobo, ki se naloži v telesu.
Vlaknine so pomembne, ker pospešujejo potovanje hrane po črevesju, prebava poteka lažje, vsrkavajo pa tudi strupene stranske produkte in psu dajejo občutek sitosti.
Vitamini povečujejo odpornost, pospešujejo rast in omogočajo nemoteno delovanje žlez in živčevja.
Rudninske snovi: najbolj sta pomembna kalcij in fosfor za tvorbo in razvoj kosti.
Ostali pomembni minerali so še: železo, baker, kalij, magnezij natrij, klor, mangan, kobalt, cink.

Psa lahko hranimo z industrijsko pripravljeno hrano, ki je lahko v obliki suhe-briketirane hrane ali konzerv.

Psu lahko pripravljamo obroke doma pripravljene hrane, ki mora vsebovati: beljakovine (mišičevje, drobovina, hrustanec, kite, mleko in mlečni izdelki, jajca), ogljikove hidrate (testenine, riž, zdrob, ovseni kosmiči, zelenjava) in maščobe (rastlinska olja, živalska maščoba). Če hranimo psa z doma pripravljeno hrano, bomo morali dodati vitaminsko mineralne dodatke.

V prehrano lahko vedno dodajamo sadje, če ga žival dobro prenaša.

Psa hranimo vedno na istem mestu, tla naj bodo iz takega materiala, da se lahko čistijo. Lahko jih obložimo s časopisnim papirjem, ki ga zamenjamo.

Odraslega psa lahko hranimo le enkrat na dan. Boljše je, če dobiva dnevni obrok hrane razdeljen v dva obroka: popoldanski obrok naj pokriva 80 % potreb, jutranji pa 20 %.

Količino hrane prilagodimo starosti, velikosti, teži, kondicijskemu stanju, okolju kjer prebiva, fizični aktivnosti. Če uporabljamo tovarniško pripravljeno hrano, je najbolje, da upoštevamo navodila proizvajalca.
Drugačna pravila prehrane veljajo za breje in doječe psice, mladiče po odstavitvi, odraščajoče mladiče, starejše pse.
Vsako starostno obdobje zahteva hrano, ki ustreza temu obdobju oziroma potrebam organizma. Za podrobnejša pojasnila se posvetujte z vašim veterinarjem.

<- nazaj