Povzročitelj je virus FIV, ki je podoben virusu HIV, ki je povzročitelj AIDS-a pri ljudeh.Virus mačjega aidsa ne povzroča bolezni pri ljudeh. Virus se širi s slino, ki jo okužena mačka z ugrizom prenese na druge mačke. Zarodki se lahko preko posteljice okužijo že v maternici, ali po rojstvu, ko okužena mačka liže in neguje mladičke.
Bolezen je nevarna za vse mačke, ne glede na starost.
Virus se najprej naseli v bezgavkah, kjer napade T-limfocite (bele krvničke, ki soodgovorne za odpornost organizma), se v njih razmnožuje in jih uničuje. S tem slabi obrambni sistem organizma mačke, zato postanejo dovzetne za različne infekcije.
Znaki so slabo počutje, povišana temperatura in hujšanje. V mnogih primerih se pojavi hudo vnetje na dlesni in ustne sluznice. Pri nekaterih mačkah se pojavi kronična driska, slabokrvnost, povečanje bezgavk,izcedek iz oči
Na žalost je bolezen neozdravljiva, akutne infekcije zdravimo z antibiotiki, vitamini, ob resnejši oslabelosti dajemo tudi infuzije in ostalo podporno terapijo. Živali, pri katerih se razvije bolezen, lahko ob primerni oskrbi in zdravljenju preživijo še več let.
Najboljša zaščita je, da mačke ne prihajajo v stik z okuženimi ali na okužbo sumljivimi mački. Večji problem je pri samcih, ker se v času gonitev samic tepejo in preko ugriznih ran se bolezen hitro širi med mačkami. Najučinkovitejši preventivni ukrep je kastracija mačkov in sterilizacija mačk. S tem se lahko bistveno zmanjša možnost prenosa bolezni, saj živali med seboj redkeje prihajajo v stik.
Cepiva proti mačjemu AIDS-u zaenkrat še ni. V prihodnosti lahko pričakujemo tudi učinkovita zdravila, ki bodo verjetno razvita na osnovi odkritja zdravil proti AIDS-u pri ljudeh.

<- nazaj