Kaj pravzaprav pomenita izraza bruhanje in driska?

Bruhanje in driska se pri naših ljubljenčkih pojavljata razmeroma pogosto in v razmeroma različnih stopnjah; od blagih težav pa do resnega stanja, ko lahko žival resno zboli. Ne gre za bolezen, ampak za bolezenski znak.
Pri bruhanju gre za refleksno vračanje želodčne vsebine skozi usta. Pri tem pa moramo razlikovati pojav imenovan regurgitacija, ko žival skozi usta izloča neprebavljeno hrano iz požiralnika.
Driska pa nastopi, ko je prizadeta normalna funkcija črevesja, to pomeni, da je moteno vsrkavanje hranilnih snovi in tekočine, obenem pa je tudi močnejše gibanje prebavil in s tem večje prehajanje tekočine skozi prebavila.

Kakšni so prvi znaki bruhanja in driske, ki jih opazi lastnik?

Ker živali običajno pojedo različne stvari iz okolice, je bruhanje zaščitni mehanizem pred vstopom strupenih snovi v telo. Lastnik pred bruhanjem ponavadi opazi prekomerno izločanje sline, ki nastopi zaradi občutka slabosti. Nato pride do močnega krčenja trebušnih mišic in žival lahko izbruha travo, hrano, prozorno tekočino, žolč in kri.
Medtem, ko je driska vsako pogostejše izločanje blata oz. izločanje bolj ali manj tekočega blata. Običajno se živalim tako mudi na stranišče, da opravijo svojo potrebo v stanovanju in ne v svojem stranišču oz. v okolju.

Kaj lahko v tem primeru lastniki naredijo sami?

Pri živalih, ki bruhajo oz. imajo drisko le kratek čas (kar imenujemo tudi akutna oblika) in so pri tem živahni, zdravi in imajo ohranjen apetit, lahko lastniki naredijo že veliko sami. Običajno jim svetujemo, naj naredijo krajši post (običajno 24. urni), nato pa naj živalim za nekaj dni ponudijo dietno hrano. Pri tem lahko uporabijo že tovarniško pripravljene diete, ali pa sami pripravijo dieto sestavljeno iz kuhanega riža, kuhanega piščanca ali ribe, nemastne skute ali jogurta, pri tem pa naj imajo živali na voljo vodo v manjših količinah. Po dieti pa naj postopoma preidejo na normalno hrano.

Kakšni pa so znaki hujšega problema?

V primeru, če se bruhanje ali driska kljub postu in dieti ne umirita, je potrebno žival odpeljati k veterinarju. Če torej traja tako stanje dalj časa lahko žival shujša, postane ne živahna, pobita, zaradi izgube tekočine dehidrirana, kar običajno opazimo na sluznicah, ki postanejo suhe in lepljive. Zlasti pozorni morajo biti lastniki pri mladičkih, ki dehidrirajo veliko hitreje kot odrasle živali. Pozorni pa morajo biti tudi na prisotnost krvi v izbruhani vsebini oz. na prisotnost sveže krvi v blatu oz. če je blato temnejše (črne) barve, kar običajno kaže na notranje krvavitve.

Kaj naredi veterinar, ko mu lastnik pripelje žival, ki bruha oz. ima drisko?

Najprej veterinar zastavi lastniku par vprašanj:
- ali je žival pojedla neobičajno (npr. pokvarjeno, premastno) hrano oz., če so nenadoma spremenili njeno hrano
- ali je žival živahna
- ali so opazili kaj nenavadnega v blatu oz. izbruhani vsebini (kot na primer: zajedalce, kri, sluz)
- ali se bruhanje in driska pojavljata v intervalih med katerimi so stanja izboljšanja, kmalu pa se zopet pojavijo težave
- ali ima žival dostop do nevarnih snovi (zdravila, različni strupi: npr. strup za polže, podgane…)

Po izčrpni anamnezi pa veterinar opravi različne preiskave s katerimi skuša poiskati vzrok za nastalo težavo.
Običajno najprej opravimo preiskavo iztrebkov, s katero skušamo ugotoviti prisotnost zajedalcev ali bakterij. Nato sledijo osnovne laboratorijske preiskave krvi, s katerimi lahko ugotovimo prisotnost infekcije ter vpletenost drugih organov kot so jetra, ledvica in trebušna slinavka. Po potrebi pa opravimo še druge zahtevnejše preiskave. Z RTG slikanjem lahko ugotovimo različne nepravilnosti v želodcu in črevesju (npr. tujke, še posebej igrače s katerimi se psi radi igrajo). Lahko opravimo še UZ preiskavo, endoskopijo (pri kateri uvedemo sondo v želodec ali črevo in s pomočjo posebnih klešč vzamemo vzorec tkiva za preiskavo) ter diagnostično operacijo trebušne votline.

Kakšno pa je zdravljenje težjih primerov?

Zdravljenje je običajno odvisno od vzroka težave. Za preprečevanje dehidracije mora žival dobiti dovolj tekočine (če ne pije, jo nadomestimo z infuzijo). Če so vzrok nastalim težavam infekcije, potem zdravimo z antibiotiki. V primeru, da ugotovimo zajedalce, potem jih odpravljamo z ustreznimi pripravki (pri tem je potrebno omeniti, da naj lastniki redno odpravljajo notranje zajedalce vsaj 2 do 3 krat letno). Če pa je vzrok v nastali težavi neustrezna prehrana, pa živalim zagotovimo ustrezno dieto.

<- nazaj